Postavimo  na tablo dva neskončno dolga, vzporedna, prevodna valja. Naelektrimo  valja z raznoimenskimi presežki elektrin:

Opazuj gibanje eletrin, njihove porazdelitve in električne sile pri naslednjih pogojih:

• Pomanjšamo / povečamo  polmer levega valja.
• Valja približamo.
• Valja oddaljimo.

Razumevanje vpliv geometrije, naelektritve in električnih sil.

• gibanje elektrin (smeri in hitrosti),

• vektorji sil,

• koti med vektorji in površino valja.

1.   Zakaj se elektrine na začetku premikajo hitreje?

2.   Zakaj se po daljšem času umirijo?

3.   Zakaj zadnja elektrina skoraj obmiruje?

4.  Kaj pomeni, da so vektorji, ko elektrine obmirujejo, valja?

5.  Zakaj so vektorji večji, če zmanjšamo valj, in manjši, če ga povečamo?

6. Približno oceni, za koliko se povečajo vektorji površinskih električnih sil, če zmanjšamo polmer valja za polovico?

7. Kam se gibajo pozitivne elektrine, če dodamo električno silo v valju?

8. Ali so v primeru dodatne električne sile vektorji še pravokotni na površino valja, ko se elektrine umirijo.

1. Na elektrine delujejo večje električne sile.

2. V notranjosti valja je električno polje enako nič.

3. Ostale elektrine se porazdelijo tako, da je v notranjosti polje skoraj nič.

4. Električno polje je pravokotno na površino prevodnega telesa. Prevodno telo je ekvipotencialna ploskev.

5. Na površini manjšega valja je gostota ploskovno porazdeljenih elektrin večja kot na večjem telesu.

6. Približno za polovico.

7. V smeri notranje električne sile in s hitrostjo sorazmerno velikosti sile.

8. Da.