Na tablo postavimo  vzporedno dva neskončno dolga prevodna valja in med njiju prevodno steno.

Naredi naslednje poskuse:

• Najprej naelektrimo (nabijemo) levi valj s pozitivnimi elektrinami,
• nato naelektrimo desni valj z negativnimi elektrinami,
• naelektrimo še prevodno steno z pozitivnimi elektrinami.
• Premaknimo levi valj,
• premaknimo še desni valj,
• spremenimo velikost levega valja in 
• še spremenimo velikost desnega valja.

Druge postavitve senčenja s ploščatim kondenzatorjem:

• Zaključen sistem
• Nezaključen sistem
• Z valjno vzpoklino
• Dve plošči

Vpliv senčenja na raznoimensko naelektrena valja - v prerezu kroga,

• porazdelitve elektrin,
• gibanje elektrin (smeri in hitrosti),
• vektorji sil,
• koti med vektorji in površino objektov.

1. Zakaj so elektrine na površini levega valja porazdeljene enakomerno?
2. Zakaj so elektrine na površini desnega valja porazdeljene neenakomerno?
3. Kdaj je sistem električno zaključen?
4. Ali so vektorji električnih sil pravokotni na površino prevodnih objektov?
5. Zakaj so vektorji električnih sil pravokotni na površino objektov?

1. Levi valj je v senci naelektrenega objekta, ki se nahaja med njima.
2. Pozitiven kvader in negativen valj tvorita električno zaključen sistem.
3. Sistem je električno zaključen, ko je v sistemu enako število pozitivnih in negativnih elektrin.
4. Da.
5. Površine prevodnih teles so ekvipotencialne ploskve. Ko se elektrine umirijo, je električno polje v notranjosti teles enako nič in potencial je znotraj prevodnih teles konstanten. Vektorji sil so pravokotni na površino prevodnih teles, zato elektrine obmirujejo.