Na poskusno ploskev postavite osamljen, neskončno dol, prevoden valj, v prerezu krog. Naelektrite ga s presežki pozitivnih elektrin. Sistem je električno nezaključen, zato ne moremo enoumno določiti potencialov.

Naredite naslednje poskuse in opazujte gibanje elektrin in vektorje električnih sil:

• Zmanjšate in
• povečajte  polmer kroga.

Razumevanje pojava električnih sil in gibanja ter porazdelitve elektrin na površini prevodnega valja.

• gibanje elektrin (smeri in hitrosti),
• vektorji sil,
• koti med vektorji in površino objektov.

1. Zakaj se elektrine na začetku premikajo hitreje?
2. Zakaj se po daljšem času umirijo?
3. Zakaj zadnja elektrina skoraj obmiruje?
4. Kaj pomeni, da so vektorji, ko elektrine obmirujejo, valja?
5. Zakaj so vektorji večji, če zmanjšamo valj, in manjši, če ga povečamo?
6. Približno oceni, za koliko se povečajo vektorji površinskih električnih sil, če zmanjšamo polmer valja za polovico?
7. Kam se gibajo pozitivne elektrine, če dodamo električno silo v valju?
8. Ali so v primeru dodatne električne sile vektorji še pravokotni na površino valja, ko se elektrine umirijo.

1. Na elektrine delujejo večje električne sile.
2. V notranjosti valja je električno polje enako nič.
3. Ostale elektrine se porazdelijo tako, da je v notranjosti polje skoraj nič.
4. Električno polje je pravokotno na površino prevodnega telesa. Prevodno telo je ekvipotencialna ploskev.
5. Na površini manjšega valja je gostota ploskovno porazdeljenih elektrin večja kot na večjem telesu.
6. Približno za polovico.
7. V smeri notranje električne sile in s hitrostjo sorazmerno velikosti sile.
8. Da.