Dielektroforeza

Na eksperimentalno ploskev postavimo elektrodo, na kateri napetost niha z določeno frekvenco. Nato postavimo na ploskev še polarizabilno nevtralno telo (predstavlja celico / bakterijo). Z električnim poljem, ki ga ustvarjajo elektrine na elektrodi lahko manipuliramo (premikamo) celico bližje k elektrodi in tudi stran od elektrode, odvisno od frekvence nihanja napetosti na elektrodi.

Opazujmo vektorje sil, gibanje celice in gibanje elektrin v celici:

Trenutno je frekvenca tako nizka,
da elektroda celico privlači kot dipol nehomogenem polju.

Celico lahko odmaknemo in vrnila se bo k elektrodi.

Frekvenco povečamo, povečamo, povečamo. Sedaj je frekvenca ravno prava, da odbija celico.

Celico lahko približamo in zopet se bo oddaljila od elektrode.

Z nižjo / višjo frekvenco lahko manipuliramo celico.

Namen poskusa

Predstavitev pojava pozitivne (privlačne) in negativne (odbojne) dielektroforeze.

Opazovanja

Vektorji sil,
gibanje celice,
gibanje elektrin v celici.

Vprašanja

Kaj se zgodi s celico v električnem polju?
Kakšno je polje naelektrene elektrode okroglega preseka?
Zakaj pri nizkih frekvencah nehomogeno polje privlači dipol v območje močnejšega polja (k elektrodi)?
Zakaj pri dovolj visoki frekvenci na dipol deluje odbojna sila?

Odgovori

Polarizira se - nastane dipol.
Nehomogeno.
Dipol se obrne v smeri polja. Privlačna sila na pol dipola, ki je bližji elektrodi, je močnejša od odbojne sile na pol, ki je dalj od elektrode.
Dipol ne more dovolj hitro slediti (se obračati) in polje ga vedno nekaj časa ujame narobe obrnjenega. Tisti čas, ko je obrnjen nasprotno od smeri polja, nanj deluje odbojna sila in ga premika stran od elektrode.